Način zgodbe
Zadnji dan Pompejev
Pepel pada in kipi se zrušijo, ko družine poskušajo pobegniti. Bryullov prikazuje uničenje Pompejev skozi odločitve ljudi, ki se borijo za preživetje.
- Pompeji izbruhne v paniko pod rdečim nebom.
- Spodaj levo se drži družina.
- Padla ženska leži poleg svojega raztresenega nakita.
- Blisk osvetli kipe, ki padajo s strehe.
- Vezuv celotno obzorje obarva rdeče.
- Mož v belem nosi svete posode skozi množico.
- Družine še vedno posegajo ena po drugi znotraj propada.
Zadnji dan Pompejev je slika Karla Brjulova iz leta 1833, ki prikazuje prebivalce Pompejev, ki bežijo med izbruhom Vezuva leta 79 n. št., medtem ko se okoli njih rušijo stavbe in kipi; razstavljena je v Državnem ruskem muzeju v Sankt Peterburgu.
Brjulov prikazuje izbruh Vezuva leta 79 n. št. Slika, naslikana leta 1833, poustvarja antično katastrofo in ne beleži dogodka, ki mu je bil umetnik sam priča.
Šest in pol metra platna je posvečenih eni katastrofi, in Bryullov ga uporablja za obraze namesto za vulkan.
Kaj slika prikazuje
Prvo, kar opazite, je nebo: Vezuv je obarval celoten obzorje rdeče, strele pa osvetljujejo strehe. Mesto je že izgubljeno.
Nato se slika zoži na ljudi. Bryullov slika paniko kot niz majhnih, specifičnih odločitev — kdo je nošen, kdo je vlečen, kdo je obstal.
Ljudje znotraj rušenja
Družina se drži skupaj v spodnjem levem kotu. Blizu leži ženska, padla na tla, z nakitom raztresenim po kamnih, že izven rešitve.
Mož v belem nosi svete posode skozi gnečo. Drugi se preprosto segajo drug k drugemu, kar je resnična tema slike.
Katastrofa v operni meri
Kipci padajo s strehe proti gorečemu nebu, arhitektura se razpada v istem kadru kot telesa. Bryullov uprizarja pogubo kot gledališče, nato pa noče, da bi bila oddaljena.
Sliko je proučeval na kraju samem: obiskal je izkopanine v Pomppejih in delal po tem, kar je bilo dejansko izkopano iz pepela.
Zakaj še vedno deluje
Rdeča svetloba vse spravi na enako raven nujnosti. Red, lepota in moč izgubijo pomen, slika pa postane o tem, kdo se segreje k komu.
Zakaj je Pomladni dan Pompejev pomemben
Platno Bryullova ga je naredilo slavnega po vsej Evropi in postalo mejnik ruskega romantizma, ki povezuje neoklasično kompozicijo in polno romantično dramo.
Pripada Državnemu ruskemu muzeju v Sankt Peterburgu.
Šest metrov katastrofe in vedno se vrača k rokam, ki se držijo.
Podrobnosti na kratko
Viri in nadaljnje branje
- Zadnji dan Pompejev — State Russian Museum
- Umetnikov življenjepis: Karl Bryullov (Wikipedija, v angleščini)
- Zadnji dan Pompejev (Wikipedija, v angleščini)
Prebrskajte vsako zgodbo o sliki · Pogosto zastavljena vprašanja