Način zgodbe
Avtoportret s Smrtjo, ki igra na violino
Smrt se sklanja čez Böcklinovo ramo in igra na violino, umetnik pa posluša s paleto in čopičem v rokah.
- Böcklin se ustavi s paleto in čopičem, medtem ko Smrt igra za njim.
- Slikar pozorno pogleda vstran in posluša.
- Lobanja Smrti se pokaže tik za slikarjevo glavo.
- Violina ima eno struno: najnižjo, uglašeno na G.
- Koščeni prsti se pokažejo ob slikarjevi temni rami.
- Paleta in čopič med premorom ostajata v njegovih rokah.
Kaj prikazuje Avtoportret s Smrtjo, ki igra na violino?
Böcklin se ustavi s čopičem v eni in paleto v drugi roki. Oči obrne vstran, medtem ko se tik za njim sklanja okostnjak, ki igra na violino. Pripomočki ga označujejo za slikarja; druga postava v avtoportret vnaša smrtnost.
Delo iz leta 1872 obe postavi umešča pred temno, skoraj prazno ozadje. Med živim obrazom in lobanjo je malo prostora. Topla koža, bleda kost in temna oblačila nenavadno jasno pokažejo razlike med površinami.
Zakaj Smrt igra na violino?
Umetnikov izraz je pozoren, ne odkrito prestrašen. Zadržani čopič in pogled vstran nakazujeta prekinitev, trenutek poslušanja. Podoba ne pove natančno, kaj misli, vendar njegovo pozornost naredi za del teme.
Smrt je tako blizu, da se lobanja skoraj dotika slikarjeve glave. Violina v ta ozki prostor vnaša zamišljeni zvok. Znano muziciranje daje poosebitvi smrti občutek prisotnosti, ne oddaljenosti.
Muzej edino struno violine opredeljuje kot najnižjo, uglašeno na G. Ta podrobnost daje zamišljeni glasbi določen register. Portret obenem spremeni v podobo poslušanja: slikarjev obraz se odziva na nekaj, česar tiho platno ne more narediti slišnega.
Kaj pomeni okostje?
Prizor izhaja iz tradicije memento mori, v kateri lobanja ali okostje žive spominja na smrt. Böcklin ta znani znak združuje s pripomočki svojega poklica. Umetniško delo in zavedanje smrtnosti zasedata isti majhni prostor.
Berlinska Alte Nationalgalerie, ki je sliko kupila leta 1898, navaja, da jo je Böcklin naslikal v Münchnu. Poznal je upodobitve mrtvaškega plesa Hansa Holbeina mlajšega in ostanke slovitega mrtvaškega plesa v rojstnem Baslu, zato mu je bilo izročilo memento mori domače. (Staatliche Museen zu Berlin, Alte Nationalgalerie)
Muzej pa poudarja, da se slikar ne ustraši: posluša, Smrt pa mu čopiča ne vzame iz roke. Premor bere kot trenutek navdiha, nov obraz starega memento mori, in navaja kritiko iz leta 1898 v reviji Pan, ki v sliki ni slišala memento mori, temveč „memento vivere“, poziv k življenju. (Staatliche Museen zu Berlin, Alte Nationalgalerie)
Kako je Böcklin sestavil avtoportret?
Tema poudari čopič, paleto, obraz in violino. Koščeni prsti se pokažejo ob umetnikovi rami, blizu glasbila. Ker ni prostranega okolja, ki bi vodilo pogled drugam, se pozornost premika med slikarjem in postavo za njim.
Avtoportret ostaja zaustavljen v premoru. Böcklin drži sredstva za nadaljevanje dela, a v tem trenutku posluša. Slika pušča umetniško ustvarjanje in zavedanje smrti drugo ob drugem, ne da bi njun odnos spremenila v preprosto navodilo.
Oglejte si delo v živo
Alte Nationalgalerie · Berlin
Preverite razstavljena dela, posebne datume in pogoje vstopa.
Uradne informacije za obiskovalce ↗Viri in nadaljnje branje
- Avtoportret s Smrtjo, ki igra na violino — Staatliche Museen zu Berlin, Alte Nationalgalerie
- Umetnikov življenjepis: Arnold Böcklin (Wikipedija, v angleščini)
- Avtoportret s Smrtjo, ki igra na violino (Wikipedija, v angleščini)
Prebrskajte vsako zgodbo o sliki · Pogosto zastavljena vprašanja